Kuhinjska napa hkrati s centralnim prezračevalnim sistemom ni več potrebna, če so volumni dimenzionirani pravilno in je v kuhinji dovolj odvoda, ki nadomesti napo. Če si kuhinje brez nape ne moremo predstavljati, naj bo ta s filtrom iz oglja in obtočna – odvod zraka direktno ven bi podrl ravnotežje volumnov in povzročal toplotne izgube.

Odvodne rozete v kuhinji so drugačne od drugih, saj imajo vgrajeno rešetko s filtrom, ki tako kot pri kuhinjski napi zadrži večino umazanije, ki nastaja pri kuhanju. Filter je mogoče zamenjati.

V prostoru, kjer se nahajata pralni in sušilni stroj (ponavadi je to utiliti), se generira največ vlage, ki jo je potrebno odvajati, saj v nasprotnem primeru lahko v mrzlih dneh kondenzira na hladnejših površinah (okenski okvirji in police, drugi toplotni mostovi). V vsakem primeru ni narobe, če v tem prostoru predvidimo nekoliko večji volumen in ga v praksi nekoliko zmanjšamo, če ni potreben.

Da. Če v prostorih ni nobene izmenjave zraka (pri novih oknih se na naravno prezračevanje ne gre zanašati), so to ugodni pogoji za nastanek plesni. Za prezračevanje kleti se običajno nameni majhen delež volumnov, investicijo pa vse skupaj le malenkost podraži. Na drugi strani pa bi bile morebitne kasnejše sanacije zahtevne in drage.

Ne, pravzaprav je bolje, da niso. Zrak brez problema prehaja pod vrati, če so ta spodrezana vsaj za 6 – 8 mm, tudi med etažami, na ta način pa se zračijo tudi hodniki in stopnišča. Morajo pa biti volumni izenačeni znotraj posameznih bivalnih enot v večstanovanjskem objektu, saj so med njimi ponavadi tesna vhodna vrata.

Garancija na prezračevalne naprave PAUL in ZEHNDER ostale elemente sistema je 2 leti. Naprave PAUL in ZEHNDER imajo 2 leti garancije. V primeru, da je bil vgrajen celoten prezračevalni sistem s materialom prozvajalca Zehnder, ter zagnan in umerjen s strani pooblaščenega monterja velja 5 let garancije.

Vse potrebno vzdrževanje prezračevalne naprave je menjava dveh filtrov vsaj dvakrat letno. Na približno 4-5 let je potrebno odstraniti, oprati in posušiti prenosnik toplote.

Stroški ene menjave filtrov so pod 35 eur z davkom, potrebni sta dve menjavi letno. Strošek električne energije je pri tipični moči 35 W (ComfoAir Q350 pri 200 m3/h, toliko kot ena močnejša žarnica) okoli 3-4 € na mesec – pri stalnem obratovanju naprave!

Če ste od nas že prejeli ponudbo, so na njej označeni potrebni preboji fasade in AB plošč. Smiselno je, da preboje naredite še pred začetkom gradnje in si tako prihranite delo in stroške z vrtanjem. Tipično je pri enodružinski hiši potrebna vertikala dimenzij 90 x 20 cm v bližini lokacije prezračevalne naprave, 2 preboja fasade premera 16 – 20 cm (odvisno od nazivne zmogljivosti naprave) za zajem in izpust zraka in luknja v AB plošči premera 14 cm za vsak ventil (dovodni ali odvodni). Prav tako mora biti pod napravo vodovodni priključek DN40 mm za odvod kondenza, od naprave do lokacije regulacije in hitrih tipk mora biti napeljan električni vodnik, ob napravi pa mora biti električna vtičnica napetosti 220 V. Za to mora poskrbeti stranka sama, vendar so z dobrim načrtovanjem stroški lahko minimalni (najdražji so prav gradbeni preboji, ki se jim lahko v celoti ognete).

Ogrevanje in hlajenje z zrakom je možno, vendar z določenimi omejitvami: prezračevalni sistem kot primarni ogrevalni sistem lahko služi le v pasivnih hišah, ki imajo dovolj majhne toplotne izgube, v nizkoenergijskih in klasičnih hišah pa lahko služi kot sekundarni sistem, ki zvišuje udobje uporabnikov in kompenzira slabo odzivnost talnega gretja. Več o ogrevanju in o hlajenju si preberite v povezavah.

Ekosklad je z januarjem 2013 objavil razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev, namenjenih spodbujanju energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov. Več o tem na povezavi.

Hrup v bivalnih prostorih je s predpisi omejen na 30 dB. Hrup motorjev, ki bi se iz naprave lahko prenašal po ceveh, preprečimo z dvema dušilcema zvoka med rekuperatorjem in razdelilnima škatlama, in z ustrezno minimalno dolžino fleksibilnih cevi. Ustrezno dolge cevi prav tako preprečujejo telefonijo med prostori, saj bi zvok moral po eni cevi potovati do razdelilne škatle in od tam po drugi cevi v drug prostor.

Vgradnja v ploščo je logistično bolj zahtevna in zahteva posvet s statikom, sanacija morebitnih napak pa večje gradbene posege. Običajno nameščamo cevi nad ali pod betonsko ploščo.