Črna plesen, ki jo najdemo v številnih slovenskih domovih, je eden pogostejših vzrokov za respiratorne in druge zdravstvene težave. Pozanimajte se, kako prepoznati z njo povezane težave.
Plesen, takšno ali drugačno, sicer najdemo v skoraj vsakem stanovanju. Ker niso vse plesni nevarne in je njihovo toksičnost običajno mogoče dokazati zgolj z laboratorijskimi preiskavami, je jo je priporočljivo vedno odstraniti.
Spore plesni se enostavno in hitro prenašajo. Prilepijo se na gostitelja – človeka, žival, čevlje – ali pa v stanovanje pridejo celo skozi odprto okno. Nato se ugnezdijo v vlažnem predelu stanovanja in začnejo razmnoževati. Najpogosteje je to na vlažnem lesu, stenah, tleh, kartonu in celo bombažnih izdelkih. Če začne plesen poseljevati naše domove, lahko to postane izjemno nevarno za zdravje. Pojavijo se lahko alergije, infekcije, poškodbe kože, ožilja in številne druge bolezni.
Plesen ni enako nevarna za vse
Izpostavljenost črni plesni ni nevarna za vse, saj so nekateri bolj občutljivi nanjo, drugi pa manj. Največjemu tveganju za razvoj raznovrstnih zdravstvenih težav so izpostavljeni dojenčki, otroci, starejše osebe, osebe, okužene z aidsom, bolniki, ki prestajajo kemoterapijo, noseče ženske, ljudje, ki imajo kakršne koli respiratorne težave (kronični bronhitis, astmo …) in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
Najpogostejše so alergije
Pri ljudeh se kot posledica izpostavljenosti plesni najpogosteje pojavljajo alergije. Razlog, zakaj je plesen tako nevarna, je ta, da so njene spore tako majhne, da se jih na glavo bucike lahko naseli tudi do 250.000 in lahko prodrejo v obrambne mehanizme organizma. Ko enkrat prodrejo v telo, se začnejo kopičiti v spodnjem delu pljuč in preko pljuč preidejo v krvni obtok. To lahko prepreči pljučem, da bi prenašale kisik v krvni obtok, povzroči brazgotinjenje pljuč in druge zaplete.
Čeprav so vse alergije, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti plesni potencialno nevarne, je dobra novica ta, da niso vse enako resne. Alergija tipa 1, ki je najpogostejša, se kaže v obliki srbenja oči, kihanja, kašljanja in zamašenega nosu. Alergija tipa 2 se kaže s težkim dihanjem, kašljanjem, pomanjkanjem sape in tiščanjem v pljučih, bronhopulmonarne mikoze pa predstavljajo tretjo skupino alergij, ki se pojavljajo zgolj pri bolnikih z astmo in lahko povzročijo preraščanje bronhialnih poti s fungusi.
Plesni, ki povzročajo izbruh različnih bolezni, pa so lahko odgovorne tudi za nastanek infekcij. Te se najpogosteje pojavljajo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom in povzročajo infekcije zgornjih dihalnih poti in vnetje sinusov.
Plesen lahko izloča toksične spojine
Glede na to, da 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih, moramo zagotoviti, da bodo naši domovi zdravi. A na žalost večinoma niso. Dolgotrajna izpostavljenost črni plesni tako lahko povzroči zastrupitev organizma, saj plesen sprošča toksine. Zastrupitev se kaže z glavoboli, kašljem, vnetjem grla, težavami s sinusi, vročino, vrtoglavico ter slabostjo in je lahko, če je ne odkrijemo in začnemo pravilno ter hitro zdraviti, tudi smrtno nevarna.
Plesen se lahko razvije tudi na živilih, ne le stenah, zato taka živila odvrzite in razkužite prostor, kjer so bila shranjena.
Poškoduje lahko tudi notranje organe, ožilje, kožo…
V najhujših primerih lahko plesen poškoduje notranje organe in povzroči odpoved organov pri ljudeh. Do tega pride, če spore plesni prodrejo v človeško telo in začnejo kolonizirati določene organe, se hraniti s tkivi in sproščati mikotoksin, ki je nevaren za ljudi. Mikotoksin je nevaren za vse notranje organe, vključno s srcem, pljuči in reproduktivnimi organi. Učinki izpostavljenosti plesni na reproduktivne organe še niso dobro raziskani, vendar pa so raziskave pokazale, da so imele ženske, ki so bile dlje časa izpostavljene črni plesni, težave z zanositvijo in da so doživele več spontanih splavov. Izpostavljenost pa je nevarna tudi za plod, saj so študije primerov pokazale, da so nekateri otroci, katerih matere so bile med nosečnostjo izpostavljene plesni, trpeli zaradi krvavitev v pljučih.
Poleg poškodb notranjih organov lahko plesen povzroči tudi poškodbe ožilja, kvarjenje ven in arterij, zaradi česar lahko pride do notranjih krvavitev in poškodbe kože. Tako se lahko ob stiku s plesnijo ali zaradi dolgoročne izpostavljenosti plesni lahko pojavijo koprivnica, srbečica, občutljivost kože in pekoč ter boleč občutek na koži. Med metaboličnim procesom plesni se oblikujejo hlapljive organske sestavine, ki se sproščajo v zrak in prodrejo v telo s dihanjem (preko nosa ali ust). Dolgotrajno vdihovanje teh sestavin povzroči poškodbe nosne sluznice, ki se kaže z izsušitvijo ali razdraženostjo, pogostimi krvavitvami iz nosu, glavoboli in zamašenostjo nosu in akumulacijo mikotoksinov v pljučih.
