VGRADNJA OHIŠIJ VENTILOV

Ohišja ventilov (imenujemo jih tudi komore) so plastična, kar zagotavlja popolno zrakotesnost (v nasprotju s starimi iz pločevine), so tudi trpežnejša in bolj prijazna za vgradnjo. Enaka ohišja se uporabljajo ne glede na to, ali gre za dovodni ali odvodni ventil oz. za kuhinjsko rozeto s filtrom.

Eno ohišje ventila s priključkom za ventil DN125 ima kapaciteto pretoka do 60 m3/h. Če je skozi ta ventil dimenzioniran pretok do 30 m3/h, do njega ventila pelje ena fleksibilna cev, zato ima drug priključek zanjo blindiran. Če je skozi ventil dimenzioniran pretok do 60 m3/h, ima oba priključka odprta.

Za kuhinjske rozete DN125 mm s pretokom do 90 m3/h obstajajo ventili s tremi priključki za fleksibilne cevi in priključkom za ventil DN125 mm.

Priključek za ventil DN125 je dolžine 200 mm, kar je v veliki večini primerov več od debeline plošče, v katero je vstavljen. Če je potrebno, ga je mogoče enostavno podaljšati s plastično prezračevalno cevjo.

Vgradna višina ohišja ventila je okoli 80 mm. Če imamo debelino talne izolacije manjšo, se lahko za kak centimeter poglobi ploščo.

Pri vgradnji v suhomontažni strop (steno) je najbolje fiksirati ohišje na betonski strop (steno) za njim, ali pa na konstrukcijo suhomontažnega stropa (stene)

Pri zidni vgradnji ventila lahko v steno vdolbemo kanal za potek fleksibilne cevi do ventila (navadno od tal), na lokaciji ohišja ventila pa v zid vdelamo vdolbino dimenzij Š x V x G = cca 270 x 260 x 100 mm.

Mogoča je tudi vgradnja ohišja ventila in fleksibilnih cevi v AB ploščo, kar pa zahteva posvet s statikom. Cevi je potrebno pritrditi na armaturo na vsake pol metra, saj se sicer zato ker so lažje od betona, dvignejo. Zaradi statike jih je potrebno predvideti z določenim medsebojnim razmikom (tipično 30 cm da pol metra).

Za talno vgradnjo so na voljo posebna ohišja in talne rešetke iz nerjavečega jekla. Ti elementi so precej dražji od običajnih, vgradnja je bolj zahtevna, so pa ti dovodi v tleh dobrodošli predvsem v drugem nadstropju hiše, kjer jih lahko “skrijemo” pod mizo, omaro, ali posteljo.

Pri vseh načinih vgradje je potrebno priključek (ustje) DN125, kamor se vstavi ventil, pred finalizacijo površine (omet, beljenje) odrezati na mero finalne površine oz. do 0,5 cm krajše. Če nam iz finalizirane površine gleda ostanek priključka, ga je potrebno pazljivo odrezati na mero, kar je delikatno in zamudno opravilo.

Pri vgradnji v suhomontažni strop ali steno je priporočljivo, da se ohišje pomakne 0,5 cm navznoter (in ne nalega direktno na suhomontažno ploščo), da je ustje ohišja, kamor se vstavi ventil, nekoliko daljše, montaža pa zato lažja in bolj kvalitetno izvedena

Po vgradnji ohišja ventilov oblepimo z lepilnim trakom, da preprečimo, da bi se v njih nabirala umazanija.

Namesto kasnejšega preboja premera 12 cm v plošči lahko pri betoniranju pripravimo lokacijo, kjer bomo namestili ohišje ventila DN 125 tako, da na opaž plošče vgradimo kratek element na fotografiji. Ta element dobite v našem salonu in ima notranji premer 14 cm., kar gleda iz plošče pa se odreže. Seveda se lahko pusti v betonski plošči tudi odprtina na drug način, treba je upoštevati da je cev ohišja ventila debela bruto nekaj pod 13 cm.