Ko gradimo hišo, bolj luksuzno kot so osnovne potrebe, se ne sprašujemo, koliko bomo s tem privarčevali, saj je jasno, da bo naš strošek poplačan s funkcijo in komfortom. Tudi ko kupujemo (pre)drag avtomobil, elektronsko napravo, pohištvo, stanovanjsko opremo … se ne sprašujemo, kdaj se bo »vložek povrnil«, ampak gre za komfort, ki si ga lahko privoščimo in si ga želimo, pa pika. Čim pa pogovor nanese na karkoli v povezavi z ogrevanjem, hlajenjem ali alternativnimi rešitvami kot so solarni sistemi, toplotne črpalke in rekuperacija, pa je prvo vprašanje koliko bomo s to investicijo privarčevali, edino merilo je ekonomski »dobiček«.
Rekuperacija, oziroma po slovensko vračanje toplote, prinaša v prvi vrsti zdravo notranjo klimo in potemtakem ni dolžan nič kot le zdravo klimo, skladno s sanitarnimi predpisi. Kljub temu so sistemi z rekuperacijo dobičkonosni in upravičeni tudi po finančni plati (ne le s komfortom in zdravo klimo).
Pri izračunu z rekuperacijo privarčevane energije so pomembni vhodni podatki, saj je z njimi mogoče dokazati marsikaj. Ti so naslednji:
Klimatska cona: upoštevali smo uradni podatek za osrednjo Slovenijo s toplotnim primanjkljajem 3300 stopinj dni (vsota povprečnih dnevnih razlik med zunanjo in notranjo temperaturo).
Stopnja izmenjave zraka je najpomembnejši podatek; če ni izmenjave zraka tudi ni prihrankov, če pa z izmenjavo pretiravamo, so prihranki nerealno visoki. Pravilnik o prezračevanju stanovanjskih objektov zahteva vsaj 0,5 izmenjave na uro, predpis PURES pa zahteva kar stalno 0,7 izmenjavo vsega volumna na uro. Kaj upoštevati? Upoštevali smo 0,35 izmenjave na uro, kar je skladno z našo prakso na tem področju in kar polovico manj, kot zahteva PURES.
Toplotni izkoristek naprave je pomemben (kar bodo pokazale številke), naredili smo izračun za 73, 83 in 93 % izkoristek naprave, seveda smo upoštevali efektivni toplotni izkoristek naprave, torej meritev po metodi Passivhaus Inštituta.
Obratovalni stroški: upoštevali smo porabo električne energije za pogon sistema, neprekinjeno na srednji vrednosti, kar je po prospektu naprave PAUL novus 300 okoli 35W. Električnega predgrevanja nismo upoštevali, ker ga praviloma zaradi entalpijskega prenosnika toplote ne vgrajujemo.
Stroške filtrov nismo upoštevali, ker filtri zvišujejo kakovost zraka, kar je dodatna prednost takega prezračevanja, ki ni vezana ne energetsko ekonomiko sistema.
Hiša, 150 m2 neto tlorisne površine, 375 m3 neto volumen, osrednja Slovenija, povprečno 0,35 izmenjav na uro, rekuperator PAUL novus 300, cena električne energije: 130 € za 1 MWh, investicija v sistem: 7.000,00 € minus 25% subvencija Eko sklada, skupaj 5.250,00 €, minus vrednost klasičnega sistema (1.250,00 €), ki bi bil v novozgrajenem objektu nujen, a ne nudi nikakršnih prihrankov. Investicija torej znese 4.000,00 €. Cena (električne) energije za ogrevanje: 130 € za 1 MWh, pri toplotnih črpalkah je pol nižja, a smo na drugi strani volumenski pretok zmanjšali na polovico zahtevanega.
Izračun prezračevalnih toplotnih izgub v enem letu:
Volumen x 0,34 (spec. toplota zraka) x stopnja izmenjave x 3300 x 24 : 1000 =
375 x 0,34 x 0,35 x 3300 x 24 : 1000 = 3.534,30 kWh
Privarčevana energija = prezračevalne izgube x toplotni izkoristek:
