POGOSTA VPRAŠANJA

Na seznamu pogostih vprašanj morda lahko najdete tudi odgovore na vprašanja, ki jih niste našli v drugih poglavjih na naši spletni strani.

V vsakem primeru vam priporočamo, da si pred najavo na polurno brezplačno svetovanje pri nas podrobno pogledate strani z informacijami o rekuperaciji toplote odpadnega zraka, samogradnji, dimenzioniranju, sanaciji, subvencijah Ekosklada… da bo naš in Vaš čas kar najbolje izkoriščen.

Če je v hiši kamin, mora imeti lasten dovod zraka od zunaj, zanj se lahko uporabijo enake fleksibilne cevi kot za prezračevanje, vendar morata biti sistema popolnoma ločena. Dovod zraka v kamin iz bivalnih prostorov ni ustrezen!

Kuhinjska napa hkrati s centralnim prezračevalnim sistemom ni več potrebna, če so volumni dimenzionirani pravilno in je v kuhinji dovolj odvoda, ki nadomesti napo. Če si kuhinje brez nape ne moremo predstavljati, naj bo ta s filtrom iz oglja in obtočna – odvod zraka direktno ven bi podrl ravnotežje volumnov in povzročal toplotne izgube.

Odvodne rozete v kuhinji so drugačne od drugih, saj imajo vgrajeno rešetko s filtrom, ki tako kot pri kuhinjski napi zadrži večino umazanije, ki nastaja pri kuhanju. Filter je mogoče zamenjati.

V prostoru, kjer se nahajata pralni in sušilni stroj (ponavadi je to utiliti), se generira največ vlage, ki jo je potrebno odvajati, saj v nasprotnem primeru lahko v mrzlih dneh kondenzira na hladnejših površinah (okenski okvirji in police, drugi toplotni mostovi). V vsakem primeru ni narobe, če v tem prostoru predvidimo nekoliko večji volumen in ga v praksi nekoliko zmanjšamo, če ni potreben.

Da. Če v prostorih ni nobene izmenjave zraka (pri novih oknih se na naravno prezračevanje ne gre zanašati), so to ugodni pogoji za nastanek plesni. Za prezračevanje kleti se običajno nameni majhen delež volumnov, investicijo pa vse skupaj le malenkost podraži. Na drugi strani pa bi bile morebitne kasnejše sanacije zahtevne in drage.

Ne, pravzaprav je bolje, da niso. Zrak brez problema prehaja pod vrati, če so ta spodrezana vsaj za 6 – 8 mm, tudi med etažami, na ta način pa se zračijo tudi hodniki in stopnišča. Morajo pa biti volumni izenačeni znotraj posameznih bivalnih enot v večstanovanjskem objektu, saj so med njimi ponavadi tesna vhodna vrata.

Garancija na prezračevalne naprave PAUL in ostale elemente sistema je 2 leti. Trenutno se koncern Zehdner, katerega član je podjetje PAUL Wärmerückgewinnung GmbH, dogovarja o enotni, 5-letni garanciji na območju celotne EU. Na napravah novus in focus, ki sta na trgu že pet let, v Sloveniji še nismo zabeležili okvare oz. opravili servisa izven garancijskega obdobja.

Vse potrebno vzdrževanje prezračevalne naprave je menjava dveh filtrov dvakrat letno. Na približno 5 let je potrebno odstraniti, oprati in posušiti prenosnik toplote.

Stroški ene menjave filtrov so pod 35 eur z davkom, potrebni sta dve menjavi letno. Strošek električne energije je pri tipični moči 35 W (novus 300 pri 200 m3/h, toliko kot ena močnejša žarnica) okoli 3-4 € na mesec – pri stalnem obratovanju naprave!

Če ste od nas že prejeli ponudbo, so na njej označeni potrebni preboji fasade in AB plošč. Smiselno je, da preboje naredite še pred začetkom gradnje in si tako prihranite delo in stroške z vrtanjem. Tipično je pri enodružinski hiši potrebna vertikala dimenzij 90 x 20 cm v bližini lokacije prezračevalne naprave, 2 preboja fasade premera 16 – 20 cm (odvisno od nazivne zmogljivosti naprave) za zajem in izpust zraka in luknja v AB plošči premera 12 cm za vsak ventil (dovodni ali odvodni). Prav tako mora biti pod napravo vodovodni priključek DN40 mm za odvod kondenza, od naprave do lokacije regulacije in hitrih tipk mora biti napeljan električni vodnik, ob napravi pa mora biti električna vtičnica napetosti 220 V. Za to mora poskrbeti stranka sama, vendar so z dobrim načrtovanjem stroški lahko minimalni (najdražji so prav gradbeni preboji, ki se jim lahko v celoti ognete).

Mere prezračevalnih naprav lahko najdete v tehnični dokumentaciji, mere ostalih elementov pa so odvisne od nazivne zmogljivosti naprave, največje razlike je pri razdelilnih škatlah, nekaj o tem najdete v razdelku o samogradnji. Razporeditev elementov v inštalacijskem prostoru si lahko ogledate na montažni skici.

Vsa regulacija sistema poteka prek TFT ekrana na dotik, na katerem nastavimo stopnjo prezračevanja, vklopimo intenzivno prezračevanje (prezračevanje na najvišji stopnji za 15 minut), nastavimo dnevni ali tedenski program, itd. Na njem se pojavijo tudi opozorila, npr. da je čas za menjavo filtrov. Hitre tipke (nameščene v kuhinji in kopalnicah) prav tako služijo za vklop intenzivnega prezračevanja.

Alternativno se da sistem krmiliti prek 7 kontaktov: vklop/izklop (kontakti 1-3), intenzivno prezračevanje (kontakta 4 in 5) in stopnja obratovanja (kontakta 6 in 7, linearna zveza med napetostjo signala 0 – 10 V in volumskim pretokom). Skica zunanjih priključkov.

Pri napravah z entalpijskim izmenjevalnikom predgrevanje načeloma ni potrebno, saj s pomočjo disproporca pretokov naprava lahko nemoteno deluje do –7 ali –8 °C. V kolikor je predgrevanje vseeno potrebno ali ga investitor želi imeti zaradi višjega komforta in energetske učinkovitosti, so možnosti predgrevanja tri: prenosnik toplote zemlja-zrak, prenosnik toplote zemlja-voda in navezava na toplotni vir toplotne črpalke. Več o vsaki o teh možnosti najdete na tej povezavi.

Ogrevanje in hlajenje z zrakom je možno, vendar z določenimi omejitvami: prezračevalni sistem kot primarni ogrevalni sistem lahko služi le v pasivnih hišah, ki imajo dovolj majhne toplotne izgube, v nizkoenergijskih in klasičnih hišah pa lahko služi kot sekundarni sistem, ki zvišuje udobje uporabnikov in kompenzira slabo odzivnost talnega gretja. Več o ogrevanju in o hlajenju si preberite v povezavah.

Ekosklad je z januarjem 2013 objavil razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev, namenjenih spodbujanju energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov. Več o tem na povezavi.

Hrup v bivalnih prostorih je s predpisi omejen na 30 dB. Hrup motorjev, ki bi se iz naprave lahko prenašal po ceveh, preprečimo z dvema dušilcema zvoka med rekuperatorjem in razdelilnima škatlama, in z ustrezno minimalno dolžino fleksibilnih cevi. Ustrezno dolge cevi prav tako preprečujejo telefonijo med prostori, saj bi zvok moral po eni cevi potovati do razdelilne škatle in od tam po drugi cevi v drug prostor.

Vgradnja v ploščo je logistično bolj zahtevna in zahteva posvet s statikom, sanacija morebitnih napak pa večje gradbene posege. Običajno nameščamo cevi nad ali pod betonsko ploščo.